Logo1       Title

Izjave pomembnih, uglednih in strokovnih podpornikov obveznega drugega tujega jezika v OŠ

 

"V današnjem naglem tempu življenja in v svetu, ko nam je zaradi globalizacije ves svet skorajda na dlani, je še kako pomembno, da obvladamo več tujih jezikov. Sporazumevanje med različnimi narodi je ključnega pomena tudi za razumevanje njihove kulture in mentalitete. Veliko mladih bo menilo, da temu ni tako, in da se z angleščino, ki je tudi zaradi interneta postala nekakšen »univerzalni jezik«, da prav dobro sporazumevati. Sam pa menim, da so kratki, odrezani stavki v obliki SMS sporočil ali FB komentarjev odločno premalo za dobro sporazumevanje. Od nekdaj sem skoraj zavidal ljudem, ki živijo na dvojezičnih področjih, saj se spontano pogovarjajo v dveh jezikih, v šoli se potem naučijo še dveh tujih in imajo s tem veliko prednost pred drugimi, ki jezikov ne obvladajo.

Podpiram pobudo Iniciative za ohranitev obveznega drugega tujega jezika v osnovnošolskem izobraževanju v Republiki Sloveniji in odločno pozivam vse, ki o tem odločajo, da pustijo našim otrokom možnost in priložnost, da v mladosti osvojijo znanja, ki jih bodo v življenju še kako potrebovali!"

Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota in predsedujoči Skupnosti občin Slovenije

 

"Znanje je največji razvojni imperativ Slovenije v razvijajoči se Evropi in svetu. Znanje tujih jezikov je okno do mednarodnih okolij in vrata dostopa do znanja in povezovanja tako na znanstvenem kot na družabnem področju. Zato kot župan občine Beltinci odločno podpiram iniciativo za ohranitev obveznega drugega tujega jezika v osnovnih šolah."

Dr. Matej Gomboši, župan Občine Beltinci

 

 “V dobi globalizacije, v kateri živimo danes, zagotovo velja rek, da več jezikov znaš, več veljaš. Ker svet postaja globalna vas, vsi redno prihajamo v stik s tujino bodisi zaradi zasebnih, študijskih ali poslovnih povezav, pri čemer nam je znanje tujih jezikov v veliko pomoč. Z učenjem tujih jezikov tudi osebnostno rastemo in izboljšujemo svoje možnosti za poklicni razvoj, saj znanje tujih jezikov v sodobnem času predstavlja vir konkurenčne prednosti na trgu dela doma in v tujini. Ker smo prepričani, da je naložba v znanje tujih jezikov dobra naložba v prihodnost naših otrok, na Mestni občini Ljubljana nedvomno podpiramo Iniciativo za ohranitev obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli.”

Zoran Janković, župan MOL

 

"Občina Gornja Radgona podpira ohranitev obveznega drugega tujega jezika v osnovnih šolah."

Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona

 

"Komisija za vloge in pritožbe je glede na to, da gre za pomembno iniciativo, sprejela odločitev, da župan podpiše izjavo v podporo ohranitvi obveznega drugega tujega jezika v OŠ."

KVP občine Žužemberk in Franc Škufca, župan občine Žužemberk

 

»Znanje jezikov je človeški kapital v najbolj žlahtnemu pomenu besede. Čeprav terja učenje jezikov več napora od pouka nekaterih umetnostnih ali širše uporabnih vsebin, je s ponudbo drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v tretjem obdobju osnovne šole slovensko šolstvo opremilo mlade za izzive sveta. Z ukinitvijo obveznosti učenja drugega jezika na tej ravni ne dajemo mladim  več svobode pri izbirnosti, temveč jih prikrajšamo za dodano vrednost osnovnošolskega izobraževanja. S tem posegom v obvezno šolanje ne vzgajamo in ne izobražujemo v enakosti vseh državljanov, temveč omogočamo, da bodo nekateri med mladimi privilegirani, drugi pa zaradi svoje mladostne prešernosti zamudili priložnost, da bi se usposobili v dejavnega državljana sveta.«

 

dr. Lucija Čok, nekdanja ministrica za šolstvo in znanost, nekdanja rektorica Univerze na Primorskem

 

»Ukinitev obveznega drugega tujega jezika je popolna oslarija. To je v popolnem nasprotju s tistim, kar jaz zagovarjam, da bi že v devetem razredu osnovne šole ali vsaj od začetka srednje učenci pri nekaterih predmetih imeli pouk v tujem jeziku.«

Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije

 

»Evropska unija se zavzema za uresničitev modela M+2, to pomeni, da naj bi imeli vsi državljani Evrope znanje dveh tujih jezikov. Nedvomno podpiram vsako politično pobudo na nacionalni ravni, ki se zavzema za ta cilj, do katerega vodi še dolga pot, še posebej na ravni nižjih razredov osnovne šole širom Evrope. Veseli me, da je tako majhna država dokazala, da je sposobna utirati pot na tem področju. Glede na pričakovane dolgoročne koristi uvajanja pouka obveznega drugega tujega jezika bi bila zelo zadovoljna, če bi proračun lahko konsolidirali brez rezov na tem področju.«

Doris Pack, predsednica Odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu

 

 

»Kot predstavnica Univerze v Mariboru in strokovnjakinja za jezike moram opozoriti na zelo veliko težavo, ki jo bo ukinitev obveznega drugega tujega jezika v OŠ povzročila učencem, srednješolskim učiteljem in univerzitetnim profesorjem. In sicer gre za t.i. usklajenost po jezikovni vertikali. Če vertikala ni usklajena, nas lahko zelo skrbi za kakovost javnega šolstva. Vse od uvedbe projekta si tako osnovne šole v projektu kot tudi srednje šole, priključujemo pa se jim tudi Univerze, prizadevamo za vzpostavitev jezikovne vertikale, ki bi učencem zagotavljala ustrezen napredek. In menimo, da bi z ukinitvijo obveznega drugega tujega jezika podrli to danes z dolgoletnim trudom in financami vzpostavljeno vertikalo, ki Univerzam prinaša same prednosti in nobene slabosti.«

Dr. Brigita Kacjan, FF Univerze v Mariboru, predsednica SDUNJ

 

»V 126. členu maastrichtskega sporazuma iz leta 1992 je privzeto načelo, po katerem je jezikovni pluralizem priznan kot dragocen vir, ki ga je treba ohranjati: dolžnost VSAKEGA državljana je, da se poleg materinščine uči še dveh jezikov Evropske skupnosti (The Maastricht Treaty 1992, str. 28–29). Z ukinitvijo obveznega učenja drugega tujega jezika na osnovnošolski ravni je očitno, da se v Sloveniji priporočilom Sveta Evrope ne približujemo, ampak se od njih zelo oddaljujemo.«

dr. Janez Skela, FF Univerze v Ljubljani

 

»Stroka si je edina v tem, da želimo DVA tuja jezika in da želimo, da se vsi učenci učijo dveh tujih jezikov že v osnovni šoli. Nikakor se sme spregledati pozitivnih rezultatov 159 šol, ki so bile uspešne v uvajanju obveznega drugega tujega jezika. Tukaj ne gre za politiko, ampak za šolstvo, kar pomeni toliko in toliko otrok vsake generacije, ki z odlašanjem že dorečenih novosti ostajajo brez enakih možnosti v šolstvu.«

dr. Alja Lipavic Oštir in dr. Saša Jazbec, FF Univerze v Mariboru

 

»Strokovnjaki Zavoda za šolstvo so v končnem poročilu poskusa uvajanja obveznega drugega tujega jezika na podlagi izkušenj vključenih šol in učencev že v letu 2010/11 zapisali: »Glede na rezultate spremljave triletnega poskusa na vključenih šolah predlagamo, da se obvezni drugi tuji jezik uvede v program devetletne osnovne šole na nacionalni ravni.« k čemur so jih očitno vodila spoznanja, da so prednosti, ki jih je prinesel obvezni drugi tuji jezik, pretehtale nad morebitnimi težavami. Ob prebiranju argumentov za in proti ukinjanju obveznega drugega tujega jezika sem naletel na veliko strokovnih argumentov, ki govorijo v prid obveznemu drugemu tujemu jeziku v šolah. Med argumenti za njegovo ukinjanje nisem našel takšnih, ki bi bili podprti s tehtnimi strokovnimi stališči. Če je v ozadju odločitve za ukinjanje obveznega drugega tujega jezika kruta računica, ki pravi, da si v tem trenutku Slovenija tega stroška ne more privoščiti in da je zavoljo krize treba tvegati padec kakovosti javnega šolstva, lahko vsi skupaj le upamo, da bo škoda čim manjša.«

dr. Kristijan Musek Lešnik, psiholog

 

»MIZŠ je sporočilo, da z naslednjim šolskim letom ukinja uvajanje obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole. S to potezo se ne strinjam. Razen znanja v ožjem pomenu predstavlja učenje in uporaba vsaj dveh tujih jezikov povsem konkretno kulturno poglabljanje in krepitev posameznikove osebnosti ter njegove sposobnosti empatičnega socialnega življenja skupaj Z in ZA druge ljudi.«

Andrej Fištravec, župan mesta Maribor

 

»Goethe-Institut Ljubljana se zavzema za večjezično Evropo in s tem za učenje najmanj dveh tujih jezikov v šolah vseh evropskih držav. Tako v Sloveniji podpiramo nemščino kot prvi oz. drugi tuji jezik v osnovnih in srednjih šolah. Podpiramo tudi zgodnje učenje nemščine, sodelujemo pa tudi na strokovnih posvetih na to temo (glej brošuro: Argumenti za večjezičnost: zahteve jezikovne politike in njihov prenos v šolski kontekst, GI Ljubljana 2012.) Goethe-Institut sodeluje tudi v evropskih projektih kot npr. SurveyLang, v Sloveniji pa sodelujemo s partnerji kot so pobuda “obvezni 2. tuji jezik“ z akcijami, kampanjami in natečaji za večjezičnost.«

Hendrik Kloninger, direktor Goethe-Instituta

 

»Mladi, ki jih danes srečujem v Evropskem parlamentu, govorijo tudi po pet jezikov ali več. Poleg maternega jezika je znanje angleščine, nemščine in francoščine že vsakdanje. Tudi sama imam izkušnje, da si z znanjem jezika vedno odpiraš nova pota. V Sloveniji danes prihaja do stanja, v kateri je vlada z okrožnico sporočila osnovnim šolam, da ukinja uvajanje obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli. Neevropsko! Otroci bi se morali danes učiti vse več jezikov.«

Zofija Mazej Kukovič, poslanka v Evropskem parlamentu

 

»Moje mnenje je, da je večjezičnost vsekakor zelo pomemben vidik, s katerim posameznik bogati svoje znanje in poznavanje kulture drugih narodnosti. Ker sama prihajam iz dvojezičnega območja, vem, da je zgodnje učenje tujih jezikov izjemno pomembno za prihodnost mladih. Kot evropska poslanka vas v vaših prizadevanjih podpiram.«

Mojca Kleva Kekuš, poslanka v Evropskem parlamentu

 

»V mnogih evropskih državah se drugi tuji jezik poučuje že v nižjih razredih, ne šele v srednjih šolah. Znano je, da z zgodnjim učenjem izboljšamo tujejezikovne zmožnosti, ki jih nadgradimo v nadaljnjem šolanju. Tujejezikovni pouk v srednjih šolah je še bolj kakovosten, če se lahko opira na znanje, ki so ga vsi dijaki – ne le nekateri – pridobili že v OŠ. Da bi naši učenci in dijaki glede znanja tujih jezikov bili konkurenčni na trgu dela v evropski skupnosti, izrekam svojo podporo obveznemu drugemu tujemu jeziku v OŠ.«

Dr. Marija Javor Briški, FF Univerze v Ljubljani

 

"Slovenija mora razmisliti o načinu učenja tujih jezikov. Že vrsto let predlagam, da bi vsak, ki konča srednje šolsko izobrazbo moral preživeti vsaj eno leto v tujini (pol leta v enem govornem področju in drugo polovico v drugem). Na ta način bi ob odličnem znanju dveh tujih jezikov spoznal tuje kulture in navezal osebne stike."

Štefan Čelan, župan MO Ptuj

 

"Pridružujem se podpori ohranitve drugega tujega jezika kot obvezni predmet v osnovnih šolah. Znanje tujih jezikov postaja vse bolj pomembno  na vseh področjih dela in življenja. Povečuje mobilnost  in večje zaposlitvene možnosti znotraj države in izven nje. Potrebno je biti razgledan inovativen ter razvojno usmerjen, pri tem pa nikakor ne smemo zanemarjati slovenskega – materinega jezika."

Majda Podkrižnik, županja občine Nazarje

 

"V celoti podpiramo učenje najmanj dveh tujih jezikov. Ne samo učenje, tudi obvladanje  jezikov. Primeri dobre prakse so skandinavske dežele. Primeri dobre prakse pa so v Sloveniji manjšinska področja, kjer za šalo že v OŠ  kvalitetno obvladajo enega od  manjšinskih jezikov. Brez tega za Slovence, majhnega naroda, ni perspektive."

Miran Ciglič, župan občine Cerkno

 

»Starši se nikakor ne moremo strinjati z ukinitvijo izvajanja programa obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli. Odnos staršev in otrok je do uvedbe obveznega drugega tujega jezika izjemno pozitiven. Vsi otroci, tako tisti s slabšim učnim uspehom, kot tisti z dobrim,  se z učenjem tujih jezikov lažje spopadajo z jezikovno raznovrstnostjo. Praksa je pokazala, da so se otroci pripravljeni učiti drugi tuji jezik.«

Ribanna Skerbiš, predsednica Sveta staršev OŠ Dušana Flisa, Hoče

 

»Svet staršev OŠ Mežica je z velikim presenečenjem sprejel novico, da MIZŠ načrtuje ukinitev drugega tujega jezika kot obvezni predmet v šolah, kjer že imajo drugi tuji jezik v svojih predmetnikih. Pred nekaj leti smo starši navdušeno podprli uvedbo drugega tujega jezika kot obveznega predmeta in nihče ni imel niti pomisleka, da se naša šola ne bi priključila temu projektu. Na OŠ Mežica je uvedba obveznega drugega tujega jezika potekala zelo uspešno in v veliko zadovoljstvo tako otrok kot staršev. Ne moremo se strinjati, da je glavni razlog za ukinitev varčevanje …, saj smo mnenja, da se na prihodnosti naših otrok nebi smelo varčevati, temveč bi se moralo vlagati v njihovo znanje in prihodnost ter s tem v razvoj celotne družbe.«

Lovro Vreš, predsednik Sveta staršev OŠ Mežica

 

"Kontinuirano učenje skozi celotno vertikalo šolskega sistema zagotavlja preglednost in sistematičnost pri usvajanju tujega jezika. Na gimnaziji Kranj opažamo, da v prvem letniku na našo šolo prihajajo tako dijaki z usvojenim predznanjem drugega tujega jezika, kot tudi tisti, ki se s tujim jezikom srečajo prvič. Tako moramo poučevati enak šolski program in zahtevati usvojitev enakih ciljev pri dveh popolnoma različnih skupinah učencev: med tistimi, ki se drugega tujega jezika učijo že tri ali celo šest let in tistimi, ki so v znanju jezikov popolni začetniki, obenem pa so zamudili ključno razvojno obdobje za poučevanje tujih jezikov. Profesorji opažamo, da so dijaki s tem podvrženi nekakšni sistemski uravnilovki, ki zatira triletno delo učencev in učiteljev na osnovnih šolah, kjer je drugi tuji jezik obvezen. Ostali dijaki, ki se pouka drugega tujega jezika v OŠ zaradi izbirnosti niso udeležili, pa so podvrženi velikemu pritisku ne le z vidika zahtevnosti, temveč tudi vrstniškega pritiska. Menimo, da bi to neenakost s frontalno uvedbo drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v osnovnih šolah rešili na najbolj optimalen način. Da bi naši učenci in dijaki glede znanja tujih jezikov bili deležni šolskega sistema, ki je usklajen po vertikali in omogoča optimalno napredovanje pri učenju tujih jezikov, na gimnaziji Kranj izrekamo podporo obveznemu drugemu tujemu jeziku v OŠ."

Antonija Greif, prof. nem. na gimnaziji Kranj

 

"Nemščino se precej dijakov uči eno ali dve leti, nekateri tri leta (izbirni predmet v zadnji triadi OŠ), nekateri pa celo štiri, pet ali več let. V srednji šoli pa vsi začenjajo znova – od začetka. Tako v oddelku ponavadi sedi pisana skupina dijakov – od popolnih začetnikov, do takšnih, ki se z učiteljem lahko že pogovarjajo tekoče. V interesu šole, teh dijakov in njihovih staršev je, da se proces učenja drugega tujega jezika v gimnaziji nadaljuje, da dijaki s predznanjem ne začenjajo znova. Vendar v šolskem vsakdanu to ni tako enostavno in samo po sebi umevno, vse se zatakne pri denarju. Če želje po »nadaljevalni« nemščini ne izrazi dovolj dijakov, da bi se oblikoval oddelek (oddelki) in če / ker šola sama nima lastnih sredstev za plačilo učitelja, ki bi poučeval le manjšo skupino, ti dijaki pristanejo v razredu skupaj s popolnimi začetniki. Kako žalostno, kakšna škoda!! Ker poučevanje drugega tujega jezika ni sistemsko urejeno, je na tem področju velika zmeda. Učenci se v zadnji triadi OŠ seveda lahko odločijo za 2. tuji jezik kot obvezni izbirni predmet, vendar se ga mnogi ne učijo vsa tri leta. Iz preprostega razloga. Odlično oceno iz izbirnega predmeta je mnogo lažje pridobiti recimo pri Športu za zdravje ali Zdravi prehrani kot pri tujem jeziku. In tako po enem ali dveh letih v želji po pridobivanju boljših ocen zamenjajo izbirni predmet, kar je učencem seveda omogočeno in se po njihovih lastnih besedah precej prakticira. Vsekakor podpiram poučevanje drugega tujega jezika kot obveznega predmeta v zadnjih treh razredih osnovne šole."

Metka Podlipnik, prof. Nemščine na Gimnaziji Jesenice

 

 

»V Slovenski demokratski mladini želimo opozoriti na okrožnico, ki jo je ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport 6. maja poslalo osnovnim šolam, v kateri je zapisano, da se s šolskim letom 2013/2014 ukinja uvajanje obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole, čeprav je Svet EU v Barceloni leta 2002 sprejel stališče, da naj bi se vsak Evropejec učil dva tuja jezika že od ranega otroštva, saj je za jezike takrat veliko bolj dovzeten. Dokazano je tudi, da se odrasli tujih jezikov učijo bistveno počasneje in težje kot mladostniki. V zadnjem času je bilo veliko govora o »brain drain« ali »begu možganov« iz Slovenije. V Slovenski demokratski mladini se sprašujemo, če morda želi ministrstvo z ukinjanjem učenja jezikov mlade omejiti in jim posredno preprečiti odhod v tujino? Mladi želimo, da postanemo enakopravni državljani EU, ki bomo že v izhodišču imeli boljše možnosti za zaposlitev, večjo poslovno uspešnost in večjo samozavest.

V Slovenski demokratski mladini se zavzemamo za obvezno učenje drugega tujega jezika v osnovnih šolah, saj smo prepričani, da bo to povečalo konkurenčnost mladih ter Sloveniji pomagalo ustvariti državljane, ki vidijo tudi preko svojih meja pri iskanju novih možnosti zaposlitve.«

 

SDM, Slovenska demokratska mladina

                                                               

 

 

"Članice strokovnega aktiva za tuji jezik Tehniškega šolskega centra Maribor, Srednja strojna šola Maribor,  se strinjamo z Vašim predlogom o uvajanju 2. tujega jezika kot obveznega predmeta v osnovni šoli, kajti tudi same se že leta srečujemo s problemi pri poučevanju dijakov, ki imajo različno stopnjo znanja 2. tujega jezika. Prav tako bi še posebej izpostavile problematiko poučevanje nemškega jezika kot obveznega 2. tujega jezika v osnovnih šolah, saj vemo, da se v večini osnovnih šol izvaja poučevanje angleškega jezika in je tako nemški jezik zapostavljen. Menimo, da bi Vaš predlog pozitivno vplival tudi na to problematiko."

Članice aktiva za tuji jezik: Andreja Bandelj, Julija Fras,  Anka Jemenšek, Patricia Kocbek, Katja Majcenovič, Nada Renko

 

"Podpiramo prizadevanja za kontinuirano učenje drugega tujega jezika skozi celotno vertikalo šolskega sistema, ki bo zagotovilo preglednost in sistematičnost pri usvajanju tujega jezika tudi naprej v srednjih strokovnih šolah in v gimnazijah. V času mobilnosti mladih v zvezi s  študijem in zaposlovanjem je  poleg aktivnega znanja angleščine nujno potrebno tudi aktivno znanje vsaj še enega tujega jezika. Zgodnje učenje drugega tujega jezika je zato nujno potrebno. Razmišljanje, da se v osnovni šoli učenci ne bi učili še enega tujega jezika, je zgrešeno in v nasprotju s prizadevanji stroke. Učitelji v srednji šoli opažamo, da dijaki, ki so se učili drugega tujega jezika v osnovni šoli, hitreje napredujejo, dosegajo večje uspehe in so bolj motivirani za izzive, ki jih zahteva sodobna globalna družba, ter nanje bolje pripravljeni. Na podlagi dolgoletnih izkušenj učiteljev naše šole z gotovostjo trdimo, da se zgodnje učenje drugega tujega jezika v osnovni šoli pod nobenim pogojem ne sme prekiniti. Preizkušena dobra praksa z dobrimi rezultati se  zaradi samovolje uradnikov ne sme opustiti."

članice aktiva nemškega jezika na Šolskem centru Postojna: Bojana Rosina Simonič, prof. Mojca Jenček, prof., Lidija Mlakar, prof.

 

Podpora za ohranitev obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli: "Na Srednji prometni šoli Maribor se srečujemo vsako leto znova z dijaki, ki prihajajo z različnimi predznanji drugega tujega jezika. Kako torej zahtevati usvojitev enakih ciljev pri dveh popolnoma različnih skupinah dijakov. Dijaki, ki so se učili že nekaj let, se pri pouku dolgočasijo in ne napredujejo v znanju. Dijaki, ki se drugega tujega jezika v osnovni šoli niso učili, pa so podvrženi velikemu pritisku ne le z vidika zahtevnosti, temveč tudi pritisku s strani vrstnikov. Pomanjkanje znanja nemščine opažajo tudi delodajalci na praktičnem usposabljanju. Ogromno slovenskih podjetij je vezanih na nemško govoreč trg. Slovenija je tem trgom zanimiva ne samo zaradi kvalitetnih izdelkov, temveč tudi zaradi fleksibilnosti in znanju nemškega jezika. Nobeden poslovni partner iz nemško govorečih držav se ne uči slovenščine zaradi boljšega poslovanja. Koliko poslov bo izgubljenih zaradi pomanjkanja prav te konkurenčne prednosti? Kdo bo prevzel odgovornost za neznanje tako pomembnega jezika in zaradi tega izgubljenih poslov?"

Članice aktiva tujih jezikov: Mojca Šumandl, Mojca Gonza, Mateja Pivec, Mateja Petrovič in Danijela Kačinari.

 

Spletna stran www.2tj.si za svoje optimalno delovanje uporablja piškotke. Da bi izvedeli več o pogojih poslovanja in pogojih piškotkov si preberite naše pogoje.

Sprejemam piškotke na tej spletni strani.

EU zakon o piškotkih