Logo1       Title

OHRANITEV IN FRONTALNA UVEDBA OBVEZNEGA
DRUGEGA TUJEGA JEZIKA V OSNOVNI ŠOLI

UTEMELJITVE IN ARGUMENTACIJA 

Ljubljana, 1. 6. 2013  

INICIATIVNI ODBOR: 12 osnovnih šol − pobudnic za ohranitev in frontalno uvedbo obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole in 12 predsednikov svetov staršev.

Kratek kronološki pregled in opis stanja:

Z novelo zakona o osnovni šoli leta 2007 je bil uveden drugi tuji jezik kot obvezni predmet v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju (7., 8. in 9. razred). Postopno uvajanje se je začelo s šolskim letom 2008/2009. Šole so se do leta 2013/2014 v pouk obveznega drugega tujega jezika vključevale na podlagi razpisov pristojnega ministrstva, za katerega so morale pridobiti soglasje vseh staršev bodočih sedmošolcev. Do leta 2012/2013 se je v uvajanje obveznega drugega tujega jezika vključilo 159 osnovnih šol v RS.

Decembra 2010 je bila spremenjena zakonska podlaga, ki je šolam dajala možnost pouka dveh različnih drugih tujih jezikov, in podaljšala uvajanje obveznega drugega tujega jezika za dve leti ter določila frontalno (torej celostno) uvedbo v zadnje tri razrede slovenskih osnovnih šol s šolskim letom 2013/2014 (Zakon, UL 107/2010; Pravilnik UL 12/2011).

Novembra 2011 se je s spremembo Zakona o osnovni šoli obvezni drugi tuji jezik od 7. do 9. razreda osnovne šole ukinil (UL št. 87/2011, 2. 11. 2011). Po novem se v letu 2013/2014 v 7. razredu ne bo začenjalo z obveznim drugim tujim jezikom, zadnja generacija pa z obveznim drugim tujim jezikom zaključi v  šolskem letu 2014/2015. Razlogi za ukinitev so po mnenju predlagatelja zakona v »zelo različnih zmožnostih« učencev ter v »splošnem državnem varčevanju«. Starši in šolniki k javni zakonski razpravi glede okrožnice in novega stanja nismo bili primerno vabljeni, stanje pa se je spremenilo čez noč. Poleg tega novi minister in njegova sekretarja ne upoštevajo mnenj strokovnega sveta, ki se je za ohranitev obveznega drugega tujega jezika v zadnjih treh razredih OŠ zavzel.  

Šole podpisnice se skupaj s starši, otroki in predsedniki svetov staršev z ukinitvijo ne strinjamo in zahtevamo ohranitev ter takojšno frontalno uvedbo obveznega drugega tujega jezika.

Utemeljitve:

  • socialno pravičnejša družba: vsem osnovnošolcem v Sloveniji naj bo omogočen dostop do učenja drugega tujega jezika, v nasprotnem primeru se učenje tujih jezikov prenaša v privatni sektor; število otrok z znanjem več tujih jezikov bi se zmanjšalo zaradi povečanja družinskih izdatkov;
  • svet EU v Resoluciji o evropski strategiji za večjezičnost (2008) poziva države članice, naj mladim že od zgodnjega otroštva zagotovi raznoliko ponudbo učenja jezikov in kultur in jim omogoči obvladovanje vsaj dveh tujih jezikov;
  • izguba večjezičnosti: v slovenskem prostoru je angleščina postala osnovna tujejezična spretnost oz. temeljno znanje, zato bi o večjezičnosti lahko govorili šele z obvladovanjem drugih tujih jezikov;
  • splošno načelo multikulturnosti EU, ki je hkrati etično-pravni temelj zavezujočih evropskih pogodb, katerih podpisnica je tudi RS, je seveda neločljivo povezano z učenjem tujih jezikov v javnem izobraževanju. Ukinjanje učenja drugega tujega jezika v javnem šolstvu je izpodbijanje tega splošnega načela, hkrati pa nasprotovanje smernicam Evropske komisije (1995; Bruselj) in Sveta Evropske unije (2002; Barcelona);
  • pozitivni rezultati: uspešnost projekta uvajanja obveznega 2TJ na 159 osnovnih šolah po celotni Sloveniji dokazuje poročilo o spremljavi poskusa na državni ravni (objavljen na spletni strani Zavoda RS za šolstvo: http://www.zrss.si/pdf/130612015405_2tj_koncno_porocilo_nov2011_objava_splet.pdf), kjer je razvidno, da prisotnost tujega jezika kot obveznega predmeta za učenca ne pomeni bistveno večje obremenitve;
  • obvezno učenje drugega tujega jezika ponuja drugačne rezultate od učenja drugega tujega jezika kot izbirnega predmeta; obvezen je za vse učence, odnos do jezika je resnejši, je del obveznega predmetnika in je torej umeščen v urnik, učenje poteka 3 leta brez prekinitve (7., 8. in 9. razredu osnovne šole), znanje učencev je kvalitetnejše;
  • vzpostavitev kontinuiranega učenja tujih jezikov; od 4. razreda do 6. razreda kot neobvezni drugi tuji jezik in kot obvezni od 7. do 9. razreda, učenca se usmeri v nadaljnje učenje v srednji šoli na višjem nivoju ali univerzi (skrb za pametno politiko izobraževalne kontinuitete);
  • večja in lažja možnost nadaljnjega izobraževanja in kasnejše poklicne poti ter zaposlovanja;
  • učenje drugega tujega jezika ne sme temeljiti na »golem prostovoljstvu«, saj osnovnošolci težko presojajo, kaj jim bo kasneje v življenju koristilo, so pa hkrati v najbolj dojemljivih letih za učenje tujih jezikov.

 

Z ukinitvijo obveznega drugega tujega jezika v osnovnih šolah se jezikovne možnosti vseh slovenskih otrok siromašijo, hkrati pa izgubljamo sposobnost za kvaliteten razvoj družbe. Tu se ne bi smelo govoriti o varčevanju in prihranku. Izobraževanje in prihodnost naših otrok morata biti nedotakljiva in strogo izvzeta iz varčevalnih ukrepov.

 

Dvanajst osnovnih šol − pobudnic:

1. OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana
2. OŠ Križe, Tržič
3. OŠ Frana Albrehta, Kamnik
4. OŠ Dušana Flisa, Hoče
5. OŠ Janka Glazerja, Ruše
6. OŠ Šmartno pod Šmarno goro, Šmartno-Ljubljana
7. OŠ Antona Globočnika, Postojna
8. OŠ Rudolfa Ukoviča, Podgrad
9. OŠ Prežihovega Voranca, Srednja Bistrica
10. OŠ Janka Padežnika, Maribor
11. OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj
12. OŠ Josipa Vandota, Kranjska Gora 

Spletna stran www.2tj.si za svoje optimalno delovanje uporablja piškotke. Da bi izvedeli več o pogojih poslovanja in pogojih piškotkov si preberite naše pogoje.

Sprejemam piškotke na tej spletni strani.

EU zakon o piškotkih